Tek s prijateljem
Članek v reviji Ej!Ka Kult
Končno sem si oblikovala telo (članek na primorske.si)

Med nami sta tudi Marela in Mojca. Mojca je že prej malo tekala a svojih sposobnosti ni poznala. Zdaj ve, da je rojena za tek. Marela pa je začela z nami. Danes po samo treh tednih že preteče 6 kilometrov. Preberite si zakaj tečeta.

Skupini »Lucija teče« sem se pridružila nenačrtovano in spontano brez konkretno zastavljenih ciljev, vendar se je izkazalo, da je to bila ena boljših odločitev, ki sem jih v zadnjem času sprejela. Predvsem zato ker sama raje gledam razočarane gospodinje kot pa tečem po Portorožu:) Tako pa sta čudovita narava in skupinski duh tisti, ki motivirata in dajeta zagon. Ker sem pri teku bila začetnica, sem začela teči v počasnem ritmu, razdalja teka je bila 3km. Na zadnjem treningu sem v stilu »prosim, počakajte me« uspela preteči 8km, kar ni nič posebnega, a si vzamem to pravico, da si to štejem kot manjši dosežek. Hvala Mojmiru za potrpežljivost in vsem drugim, ki sodelujejo pri skupini "Lucija teče".
Marela Lovrec, 33 let

Mojca Pečnik Dessardo, 40 let

Zakaj tečem? Enostavno zato, ker se pri teku sprostim in pozabim na vse, napolnim se z novo energijo in si po 8-urnem sedenju v sluľbi razgibam svoje telo.
S tekom zbijem stres in tako nisem (vsaj upam J )doma tečna. Poleg vsega naredim veliko za svoje zdravje.
Trenutno tečem 1 leto in rezultati so vidni. S tekom sem si končno oblikovala in okrepila telo ter dobro počutje.
Zdaj komaj čakam, da bo konec dneva, da grem zvečer na tek. Tisto slabo urico, ki si jo utrgam zase, bi danes teľko opustila.
K skupini Lucija teče sem se pridružila, ker mi je Mojmir težil preko FB-ja J … ne, ne…se hecam ;-) Prišla sem, ker sem dobila dodatne napotke za tek (tehnika teka, ogrevalne vaje, dihanje, ipd.) in v dobri družbi hitro mine 1 ura teka !

Anja Novak in Matjaž Depolli

Živijo!

Čeprav vam burja nagaja vztrajate in prav je tako. Pa da vam bo čas hitreje minil, ko se vreme ne izboljša vam lahko malce piham na dušo z naslednjimi besedami. Lansko leto sva s fantom, ki je bil tekaški začetnik, prvič tekla na vašem teku Povežimo soline in nama je bil zelo všeč! Sama sem že enkrat tekla na maratonu in to v skupini 10ih ljudi, a potem nismo več skupaj tekli in se nisem želela nazaj poleniti. Ko sva prišla na tek, je bilo za vse zelo dobro poskrbljeno od sprejema, prevoza na start z avtobusom do vremena in razpoloženja. Vse je šlo gladko in čeprav sva mislila, da bova med tekom umrla, sva preživela, še več uživala sva ob skorajšnem umiranju, ki se je spreobrnil v strast po novih tekih! Oba sva ob prihodu na cilj začutila mali osebni zmagi in sva se tako še čez celo leto udeleževala tekov, da ne bi pozabila kako se teče. Zelo sva hvaležna, da sva prvo izkušnjo doživela prav z vašim tekom in ker je prvi tek v sezoni je idealen za vse, da se zbudijo iz zimskega spanja :). Prav zaradi lastne izkušnje se mi je zdela krasna ideja mentorja teka, da sem spisala članek na strani spletnega časopisa Ejka kult (ki sicer spada pod okrilje Slovenskih železnic in pomaga k širitvi vesti o cenejših vozovnicah in popustih za mlade s pomočjo Ej kartice), ki jo večinoma mladi prebirajo in tam omenila vaš tek ter vaše prizadevanje in vztrajanje za bodoče tekače. Hvala za lep spomin na najine tekaške začetke, pa vam takole vračam "uslugo", ker s takimi projekti navdihujete ljudi in jih spodbujate k teku in pozitivnemu življenju :)

Želiva vam vsem, ki pripomorejo k Povežimo soline in Teku z prijateljem, da boste nadaljevali z akcijo in dobili čimveč pozitivnih feedbackov :)
Veliko sreče, uspeha in toplejših dni vam želiva Anja Novak in Matjaž Depolli iz Ljubljane

Alojz

Moja izkušnja, mogoče za objavo, nikdar ni prepozno.

Sem letnik 58, nikoli v življenju se nisem aktivno ukvarjal s športom. Od malega sem imel preveliko telesno težo. Imel sem previsok krvni tlak (tablete). Imel več let bolečino v gležnju, ki ni minila niti ponoči – bila konstantno prisotna. Zjutraj sem hodil kot po jajcih v kopalnico. V službo komaj prišepal v pisarno.

Po 50 letu sem se najprej pogovoril sam s seboj in zamislil, kako bom prišel k sebi, če slučajno zaradi kakšne bolezni obležim na kavču. Ko sem prišel s smučanja 17.1.2009 sem si rekel sedaj je potrebno nekaj narediti, moja telesna teža je bil 134 kg, komaj sem se sklonil in pobral smučko, ko je bilo potrebno v gondolo. Sklenil sem, da mora biti to proces, ne trenutno dejanje.

Pričel sem s vsakodnevno vožnjo sobnega kolesa, ki je bil že 10 let namenjeno obešalniku v sobi. Začel z 15 minut in postopno podaljševal čas vaje iz dneva v dan. V pol leta sem to kolo praktično »uničil« in nabavil novega, mimogrede na tem »novem« imam sedaj opravljenih 21 000 km. S to vadbo so se kilogrami postopno topili in sicer od 2 do 3 na mesec. S časoma sem prišel na 1 uro dnevno vrtenja pedal. Po približno enem letu in sem pričel z nordijsko hojo, omislil sem si uro garmin fr305, da sem svoje aktivnosti beležil. Ves čas sem porabljene kalorije računal iz povprečnega srčnega utripa, tako, da sem lahko primerjal aktivnosti med seboj. Cilj sedaj od 1500 do 2000 cal porabe v aktivnosti.

Ker je bil problem dvigniti srčni utrip, sem pri nordijski hoji začel iskati klance. No nato klanci niso bili dovolj, da bi povprečje spravil na 70% MSU, sem začel teči.

Moj prvi organiziran tek je bil lani povežimo soline, ter odtekel sem tudi Martinov tek v Izoli. Kje sem sedaj ? Že leto in pol sem brez tablet za pritisk (zdravnik ukinil). Gleženj me že dve leti ne boli več. Moja trenutna teža 89 kg, Moj samostojni tek 19 km (merjeno in zabeleženo z FR305). Letošnje smučanje pred tedni vzel kot dopust od rekreacije, celodnevno smučanje brez občutka utrujenosti ali bolečin. Mimogrede, sedaj ni noben problem pobrati smučke s tal. Počutje odlično, pri vsakodnevnih opravilih se nikakor ne uspem utruditi. Po sistematskem pregledu prvič nisem dobil pisma, da moram k svojemu zdravniku ( holesterol, trigliceridi in sladkor v normali).

Vsekakor se mi je kakovost življenja temeljito izboljšala (zaklad). Ni mi žal za vloženi trud. Pot nazaj ne obstaja več. Sicer pa je vse v glavi in ne mišicah.

Lep pozdrav, se vidimo na teku povežimo soline 2012.

Alojz

Biserka Cizar

Zakaj sem začela teči

V najbolj stresnem obdobju (visoki pritisk, nespečnost…) pred nekako 10 leti smo na kolegiju izvedeli, da imamo možnost začeti teči pod strokovnim vodstvom! Takoj sem v trgovini čez cesto kupila svoje prve tekaške copate in se še isto popoldne pridružila novoustanovljeni skupini tekačev MOL (hvala pobudniku, podžupanu g. Slavku Slaku!!!).

Začetki (enako vsakič po občasnih prekinitvah treningov) so mi bili težki - porajala so se vprašanja zakaj mi je tega treba, kdaj bom začela teči z nasmehom, zakaj mi ne gre tako dobro kot drugim v skupini /pri čem sem ignorirala dejstvo, da sem pravzaprav najstarejša in - pst!!! - tudi najtežja :) / in pod. …

A, zdaj je to že drugače: uživam ko tečem, tako sama, kot s prijatelji /sem članica AADS in občasno se pridružim tudi Urbanim tekačem/, udeležujem se, po olimpijskem načelu, tekaških prireditev in potovanj in, čeprav sem spet na neki življenski prelomnici (2. upokojitev - ja, prav ste prebrali, a o tem drugič! -; krah daljše zveze; sindrom »praznega gnezda«) sem ( ker tečem!!!), optimistična, se mi zdi kot da bi pravkar maturirala in je celo življenje pred menoj.

16.letna Biserka Cizar
(ups, še nekaj dni do 62. rd ;)

Moje ime je Mojmir in na vsa vprašanja ti bom z veseljem odgovoril. Klikni tukaj!
Vabilo na tek Povežimo soline
20. marec 2011
Piškotki
Piškotki so onemogočeni.